»Ko smo videli, kaj se je zgodilo, smo dali kontakt naprej na naše govedorejsko društvo v Mozirju. S predsednikom sva organizirala, da se je krma začela zbirati. Včeraj je že prišel prvi tovornjak s krmo, ki jo bomo danes predali kmetu, ki mu je čisto vse poplavilo.«

»Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oz. se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam, slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo.«

»Sebe tu ne morem izpostaviti. Sem oškodovan, ampak ne tako, da ne bi mogel pomagati naprej. Določene kmetije so bile popolnoma poplavljene, odneslo jim je vse. Zato bo pomoč razširjena na celotno območje.«

»Kmetje se namreč s posledicami naravnih nesreč ne bi smeli spopadati sami. Prepričan sem, da jih bo neposredna podpora hitro dosegla, jim pomagala obnoviti njihov proizvodni potencial in se postaviti na noge.«

»Na eni strani, kako pomagati slovenskim kmetom, da bodo povišani stroški goriv in drugega materiala čim manj vplivali na njihove stroške in posledično na cene hrane, na drugi strani pa smo se ukvarjali s tem, kako vzpostaviti učinkovit sistem nadzora maloprodajnih cen za naše slovenske potrošnike.«

»Doslej je veljalo, da pri škodi na kulturah, ki jih je mogoče zavarovati, država ni intervenirala. To zdaj spreminjamo, ampak ne na način, da bomo povrnili vso škodo, temveč samo največjo.«

»Ne želimo si obremenitev. Vedno manj nas je in vedno manj nas bo. Dajmo zakonodajo prilagoditi na ljubo slovenskega kmeta in dovolimo kmetom, naj delajo.«

»Slovenski kmetje še nikoli nismo bili tako enotni. Ne zahtevamo denarja, menjave ministrstva, zahtevamo zaščito kmeta in slovenskega potrošnika.«

»Kmetje bodo absolutno potrebovali pomoč države.«

»Po navadi je to vedno nekje sredi drugega leta po naravni nesreči. Mi seveda pričakujemo in želimo, da bi bilo prej, predvsem pa si želimo in pričakujemo, da bi bil odstotek pomoči kmetom višji, kot je bil v preteklih letih.«